Vključevanje očeta v porod je tako že nekaj časa odločitev večine parov in bodočih staršev. Največja korist očetove prisotnosti med porodom je občutek varnosti in podpora mami pri porodu. Bodoča starša pa se lahko še pred porodom odločita o tem, kakšna točno bo očetova vloga med porodom. Vlog je namreč lahko več, odvisne pa so tudi od očetovih zmožnosti in maminih želja.
Oče lahko igra zelo aktivno vlogo in med popadki pomaga pri predihavanju, različnih položajih, ki bi odgovarjali porodnici in tudi pri komunikaciji s porodnim osebjem. Nekateri se odločajo, da je pri porodu več oseb, takrat si prisotni pomoč porodnici delijo med seboj. Oče je lahko tudi ob strani in mamici pomaga samo s prisotnostjo, zadnji pa se odločajo za bolj pasivno vlogo in vso delo prepustijo strokovnjakom. Ne glede na to za katero vlogo se bosta starša odločila, je pomembno, da se z njo strinjata oba. V realnosti se bodo te vloge med seboj prepletale in bodo tudi odvisne od stopnje poroda. Včasih bo več kot dovolj samo to, da smo kot partner zraven, tiho in mirno opazujemo dogajanje, partnerice pa nikakor ne ogovarjamo in se je le dotikamo. Tudi kakšno kletvico bo morda treba prenesti. Pomembno je prepoznavati trenutno situacijo in stanje partnerice ter se temu smiselno prilagoditi. In ne jemati stvari preveč osebno.
Bodoči očetje se nikakor ne smejo popolnoma prepustiti čustvom, sploh pa ne strahu in paniki. Med porodom ni prostora za zganjanje panike in negodovanje, saj lahko s tem v še večjo stisko spravimo porodnico.
In če ne zmorete biti zraven, pa si to želite? Veliko bolje je, da se takšni očetje ne silijo preveč, saj lahko naredijo bistveno več škode kot koristi. Mamica, ki ima tako ali tako polne roke dela, bo ob partnerjevi stiski začutila še dodaten velik naval nesigurnosti. Zaradi dodatne skrbi za omotičnega ali celo nezavestnega očeta, bo oteženo delo tudi porodnemu osebju.
Bistvenega pomena je, da se očetje pripravijo na porod kolikor je to mogoče. Moški se na porod pripravi z branjem kakovostne literature, udeležbo predavanj šole za bodoče starše, pa tudi z iskrenim pogovorom o rojstvu, predvsem z drugimi moškimi. Dobro je, da je pri pripravi porodnega načrta udeležen tudi on, tako da ga različni dogodki med porodom ne šokirajo preveč – s tem bo občutek kontrole in varnosti nekoliko boljši. Porodni načrt pokažite zdravnici oziroma babici in pri njem tudi vztrajajte, a le, če je to smiselno. Med samim dogajanjem je treba ostati fleksibilen. Porod gre pač včasih svojo pot, kdaj tudi zaradi osebja.
Četudi se nam zdi, da smo med porodom najpomembnejši ravno mi, pa je smiselno upoštevati dejstvo, da vsaka babica in prisotno osebje opravi tudi več porodov dnevno – njim smo samo eni izmed pacientov. To je lahko tudi dobro, saj je lahko hitro odločanje brez emocionalne teže boljše in učinkovitejše.
Od vseh nasvetov, ki sem jih dobil, je bil eden, ki je izstopal. Dal mi ga je prijatelj, ki je po poklicu doktor medicine, specialist anesteziologije: »Tvoje delo je, da si tam za tvojo partnerico in pomagaš njej. Kar delajo zdravnik, anesteziolog, babica in medicinske sestre, se tebe ne tiče in v njihovo delo ne posegaj.« S tem nasvetom me je v resnici močno razbremenil, istočasno pa je zaobjel vse bistvene točke očetove vloge med porodom.
Pa moja izkušnja? V celotnem procesu sem moji partnerici želel biti v čim večjo pomoč in podporo, zato sem bolj sledil njenim željam kot pa dajal predloge in jo spodbujal. Večino naučenega o lajšanju popadkov za mojo partnerico med porodom ni prišlo v poštev, zato tudi nisem sili z različnimi položaji, žogami in šali. Večino poroda, ki je trajal vsega skupaj 12 ur, sem samo tiho sedel ob njej. Danes pravi, da ji je to tudi najbolj ustrezalo in je tudi hvaležna, da nisem veliko govoril. Vmes sem sobo dvakrat zapustil in spil kavo, tako da sem se tudi sam nadihal in v porodno sobo prinesel nekaj sveže energije. Na koncu poroda pa največja sreča, ki si jo lahko predstavljate – skupaj z dvomi, strahovi in skrbjo. A tako pač je, realnost je pač drugačna od slik v mislih.
In še kakšen nasvet, za katerega niste prosili? Imam dva. Prvič: Tvoje delo je, da si tam za tvojo partnerico in pomagaš njej. Kar delajo zdravnik, anesteziolog, babica in medicinske sestre, se tebe ne tiče in v njihovo delo ne posegaj. Drugič: Po porodu otroka in mamico poslikaj, a telefon zatem izključi, sicer boš naslednji dve ali tri ure odpisoval na sporočila in telefoniral. Škoda časa, ki bi ga lahko namenil svoji družini.
Božo Lalić, mag.psih.
